Dne 12. junija 2025 je v časopisu Delo izšel poglobljen intervju s prof. dr. Rokom Žitkom z Instituta “Jožef Stefan”, v katerem razpravlja o obetih kvantnih tehnologij ob stoletnici začetkov sodobne kvantne mehanike. Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2025 razglasila za Mednarodno leto kvantne znanosti in tehnologije, s čimer poudarja njen globalni pomen.
V intervjuju se prof. dr. Žitko dotakne prve in druge kvantne revolucije ter njunega vpliva na družbo, razvoja kvantnih računalnikov, trenutnih raziskovalnih izzivov v kvantni fiziki in naraščajočega zanimanja mladih za to področje.
Prof. dr. Žitko izpostavlja, da smo trenutno sredi druge kvantne revolucije, za katero je značilna neposredna tehnološka uporaba kvantnih pojavov, kot so superpozicija stanj, kvantna prepletenost in kolaps valovne funkcije. Ti pojavi odpirajo vrata izjemnim tehnološkim prebojem, od razvoja izjemno varne komunikacije in visoko natančnih merilnih naprav do kvantnih računalnikov in simulatorjev, ki obetajo reševanje problemov, ki jih danes ne zmorejo rešiti niti najzmogljivejši klasični računalniki. Čeprav kvantni računalniki še niso del našega vsakdana, so že dosegli razvojno stopnjo, ki si je pred leti skoraj nihče ni predstavljal. Poudarja: »Razvoj kvantnih naprav je maraton.« Vzporedno se tako v Sloveniji kot širše po EU intenzivno razvijajo kvantni internet, komunikacijski sistemi, odporni proti kvantnim napadom, ter celo kvantni senzorji, ki bi lahko zaznavali spremembe planetarnih dimenzij. Ob tem predstavi tudi raziskovalno delo na Institutu “Jožef Stefan”, kjer skupaj z ekipo sodeluje pri raziskavah na področju hladnih atomov, superprevodnikov in kvantnih pik, ki so ključni gradniki prihodnjih kvantnih naprav.
Celoten intervju je dostopen na spletni strani časopisa Delo.