Na Valu 202 v okviru Frekvence X so posneli tridelno serija na temo kvantnih tehnologij z naslovom Kvantna prihodnost. V njej se avtorja Jan Grilc in Neža Borkovič skupaj s strokovnjaki s področja poglabljata v svet kvantnih naprav, ki bodo v prihodnosti igrale ključno vlogo v razvoju znanosti, industrije in družbe.
V prvem delu serije sta gostovala dr. Rok Žitko in dr. Peter Jeglič z Instituta Jožefa Stefana, ki sta poslušalcem približala osnove kvantnih tehnologij ter razložila, zakaj so te naprave tako posebne in kako lahko revolucionirajo računalništvo. Dr. Žitko, ki deluje na odseku za teoretično fiziko, je pojasnil fizikalna ozadja kvantnih naprav, medtem ko je dr. Jeglič, vodja laboratorija za hladne atome, opisal, kako z ultrahladnimi atomi razvijajo nove kvantne tehnologije. V pogovoru so se jim pridružili tudi dr. Anton Ramšak s Fakultete za matematiko in fiziko, ki je osvetlil teoretične temelje kvantne mehanike, dr. Andrea Morello z Univerze v Novem Južnem Walesu, ki se ukvarja z izzivi prenosa kvantnih informacij v klasični svet, ter Jaka Vodeb, mladi raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, ki je predstavil, kakšno zmogljivost lahko dosežejo kvantni računalniki in kje se skrivajo njihovi največji izzivi.
Drugi del serije je raziskal napredne kvantne pojave, kot so kvantna teleportacija, kvantne simulacije in kvantni senzorji. Gostje oddaje so bili dr. Anton Ramšak s Fakultete za matematiko in fiziko, ki je pojasnil fizikalne osnove kvantne teleportacije in simulacij, dr. Rainer Kaltenbaek, ki je predstavil prelomne teleportacijske poskuse, ter dr. Philippe Bouyer iz francoskega CNRS, ki se ukvarja s kvantnimi interferometri in njihovimi aplikacijami. Dr. Samo Beguš s Fakultete za elektrotehniko je osvetlil uporabo kvantnih senzorjev v geofiziki in medicini, medtem ko je Jaka Perovšek z Univerze v Bremnu govoril o razvoju novih kvantnih merilnih naprav.
Zaključni del serije se je osredotočal na kvantno kriptografijo in varnost komunikacij. Gostje oddaje so bili dr. Anton Ramšak, dr. Rainer Kaltenbaek, dr. Tomasso Calarco, dr. Andrea Morello, dr. Philippe Bouyer in Jaka Perovšek, ki so osvetlili tako prednosti kot morebitne nevarnosti kvantne kriptografije. Dr. Anton Ramšak in dr. Rainer Kaltenbaek sta pojasnila, kako kvantna omrežja omogočajo popolnoma varno izmenjavo informacij, pri čemer ključno vlogo igrajo kvantni prepleteni delci, ki zagotavljajo, da vsako nepooblaščeno prestrezanje podatkov takoj postane zaznavno. Kljub velikim prednostim kvantnih komunikacij pa se odpirajo tudi etična vprašanja. Popolna varnost prenosa podatkov pomeni, da bi lahko kriminalne organizacije ali teroristične skupine komunicirale brez strahu pred prestrezanjem, kar bi otežilo delo varnostnih služb. Dr. Tomasso Calarco je opozoril, da bo treba pri razvoju kvantnih tehnologij najti ravnovesje med zasebnostjo posameznika in potrebo po nadzoru, saj bi lahko neomejena tajnost podatkov predstavljala resno grožnjo družbeni varnosti.
Serija Kvantna prihodnost tako osvetljuje revolucionarne priložnosti in izzive, ki jih prinaša kvantna tehnologija, ter odpira pomembna vprašanja o prihodnosti znanosti in družbe. Prisluhnete ji lahko na teh povezavah: PRVI del serije, DRUGI del serije, TRETJI del serije.